Kako Levica molze državni proračun

Na ministrstvu za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki ga obvladuje stranka Levica, si vodje kabineta in sekretarji vsak mesec popravijo plačo za več sto evrov. Tisti, ki so verjeli ministrovim obljubam o dolgotrajni oskrbi, pa so ostali brez pičlega evra.

LJUBLJANA > Žena poslanca Levice Maja Tašner Vatovec, ki je dobila službo pri ministru Levice Simonu Maljevcu - po naših informacijah je bil razpis pripravljen in razpisan prav zanjo -, vsak mesec poleg svoje redne plače prejema še dodatke. Na delovnem mestu sekretar - vodja službe je v 46. plačnem razredu. Njena plača po podatkih s spleta znaša 2688 evrov bruto, kar znese okoli 1800 evrov neto. To je osnova, saj žena poslanca Levice prejema še dodatke. Prvi je dodatek za povečan obseg dela, ki ga prejme vsak mesec.

Septembra 2023 je Maja Tašner Vatovec poleg plače tako prejela 490 evrov dodatka, nato pa so sledili še višji zneski. V tem letu se je dodatek za povečan obseg dela ustalil na 537 evrih.

Pravica do oskrbe družinskega člana, ki formalno velja od 1. januarja letos, je tudi po štirih mesecih še vedno samo mrtva črka na papirju. Tisti, ki bi morali poskrbeti za njeno uveljavitev, pa dobivajo dodatke.

A to še ni vse, saj Tašner Vatovčeva prejema tudi položajni dodatek. Položajni dodatek je “del plače, ki pripada javnemu uslužbencu ali funkcionarju, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote. Vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije. Višina znaša od pet do 12 odstotkov osnovne plače.” Torej lahko prejme še dodatnih 200 evrov.

Dvojni vatli - enim dodatki, drugim brca

Medtem ko je Levica zaposlitev žene poslanca Tašner Vatovca branila z besedami, “da ne gre za vprašanje nepotizma, ampak feminizma”, in da je prav, “da lahko tudi ona dobi priložnost, ne pa da ji to onemogoča status njenega moža”, pa te “priložnosti” ni dobila t. i. kandidatka za zaposlitev Mihe Kordiša. Zaradi poskusa zaposlitve svoje kandidatke v poslanski skupini Levice so Kordiša kolegi izključili iz stranke, češ, da naj bi - kot je takrat dejal Tašner Vatovec - deloval v nasprotju z načeli stranke, zavajal, pritiskal in grozil.

V skladu z zakonodajo

O visokih in nenavadnih prejemkih posameznikov, pretežno članov stranke Levica, smo vprašali tudi ministrstvo za solidarno prihodnost. Zanimalo nas je, zakaj toliko zaposlenih dobiva dodatke za povečan obseg dela in položajne dodatke.

“Ministrstvo za solidarno prihodnost je bilo vzpostavljeno 24. januarja 2023. Del vzpostavitvenih določb je opredelil tudi 96 kadrovskih kvot za zaposlitev. Ministrstvo je imelo 31. 12.2023 le 72 zapolnjenih delovnih mest, torej 24 manj, kot bi jih potrebovalo za optimalno opravljanje vseh nalog. Kljub temu je kot edino ministrstvo pripravilo in udejanjilo največje sistemske in zakonodajne spremembe: zakon o dolgotrajni oskrbi, vzpostavilo je temelje za izvajanje javne stanovanjske politike in pričelo z razvojem področja ekonomske demokracije,” so odgovorili z ministrstva.

Iz navedenega sledijo dodatki. “Javni uslužbenci, vključno z vodji, so v notranje - organizacijskih enotah, kjer so bila delovna mesta najmanj zapolnjena, poleg svojih rednih nalog opravljali tudi druge redne naloge, ki pripadajo nepopolnjenim delovnim mestom. Zato so uslužbenci v enotah, kjer je bil kadrovski manko največji, prejeli dodatek za opravljeno delo,” so odgovorili.

Na vprašanje o favoriziranju pri zaposlitvi in povišanih prejemkih Maje Tašner Vatovec, ki sicer prihaja iz Kopra, pa so odgovorili: “Vsaka kandidatka, ki se prijavi na javni razpis, mora izpolnjevati pogoje, določene v besedilu javnega natečaja. Vsi kandidati, ki so bili izbrani na javnih natečajih, so izpolnjevali natečajne pogoje in so bili na podlagi vnaprej določenih metod in meril ocenjeni kot strokovno najprimernejši. Sodelavka je zaposlena v skladu z veljavno zakonodajo.”

Kot kažejo številke izdatkov iz javnega proračuna za izplačila dodatkov svojim privilegirancem, pa nagrajevanje svojih očitno ni v nasprotju z načeli stranke Levica, ki je v svojem predvolilnem programu prisegala na maksimo Prihodnost za vse, ne le za peščico.

Za Levico, ki se deklarira za stranko delavcev, v tem primeru res lahko rečemo, da je za delavce na svojem ministrstvu dobro poskrbela.

Poleg Tašner Vatovčeve imajo vsak mesec dodatke tudi drugi člani Levice. Denimo vodja kabineta Urška Pavlovič. Septembra 2023 je poleg svoje plače prejela še dodatnih 441 evrov, nato pa v vseh mesecih do februarja prav tako po 441 evrov. Povečan obseg dela dobiva tudi Gašper Skalar, ki je na delovnem mestu sekretarja. Novembra 2023 je prejel 654 evrov dodatka, decembra 654 evrov, februarja 327 in marca 163 evrov. Lana Gobec, vodja mednarodne službe, je septembra 2023 prejela 363 evrov dodatka in enak znesek še vsak mesec do marca letos. Gobčeva po naših informacijah prejema tudi položajni dodatek.

Ana Černe, generalna sekretarka, ki je izpadla iz parlamenta, je privilegirana že s plačnim razredom. Uvrščena je kar v 56. plačni razred, kar znese 3979 evrov bruto ali okoli 2500 evrov neto. To je osnova, ob tem prejema še visoke dodatke: septembra in oktobra je ob plači prejela še 654 evrov, od novembra do marca pa ob vsaki plači še po 795 evrov. Tudi Černetova po naših informacijah prejema še položajni dodatek.

Katja Simončič, zaposlena v kabinetu ministra Simona Maljevca, je prav tako nagrajena vsak mesec, septembra lani je prejela 654 evrov in tako še vsak mesec do decembra. Februarja in marca letos je prejela obakrat skromnih 327 evrov. Urška Honzak, ki je bila nekoč del Kordiševe frakcije, dobi vsak mesec 265 evrov. Tudi piarovcu, nekdanjemu poslancu Levice Primožu Siterju, korigirajo plačo, ker nima primerne izobrazbe. Vsak mesec od septembra naprej poleg redne plače prejme 265 evrov. Morda je to pri njem, ki komaj dosega minimalno plačo, še najbolj razumljivo. Še pojasnilo: vsi zneski, ki smo jih navedli, so bili izplačani bruto.

Dodatki na račun dolgotrajne oskrbe, ki je ni

Levica, ki je pred volitvami napovedovala boj proti nenasitnim apetitom kapitala in krepitvi ekonomske demokracije, se je tako ujela v lastno past. Višek cinizma je, da najvišji dodatek za povečan obseg dela prejema Mateja Nagode, direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo. Avgusta lani je prejela 430 evrov, potem so se ji izplačila celo podvojila. Sedem mesecev zapored je dobivala še dodatnih 860 evrov, skupaj več kot 6000 evrov. Anita Jacovič, vodja sektorja za dolgotrajno oskrbo, pa je ob redni plači v zadnjih osmih mesecih prejemala vsakič po 581 evrov dodatka. Ob tem prejema tudi položajni dodatek.

Pri tem velja omeniti, je da nekaj tisoč družinskih oskrbnikov, ki skrbijo za svoje obnemogle starše, partnerje, prijatelje, sosede, od januarja letos, ko velja zakon o dolgotrajni oskrbi, prejelo natančno 0 (nič) evrov za opravljanje službe skrbnikov. Pravica do oskrbe družinskega člana, ki formalno velja od 1. januarja letos, je tudi po štirih mesecih še vedno samo mrtva črka na papirju. Tisti, ki bi morali poskrbeti za njeno uveljavitev, pa dobivajo dodatke.

Zaveze iz koalicijske pogodbe, kjer piše, da bodo uvedli družinskega pomočnika tudi za starejšo osebo (ne samo za invalida), ki potrebuje nego in varstvo, da bodo prednostno razvijali javno izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, da bodo zagotovili dovolj usposobljenega kadra za dobro delovanje dolgotrajne oskrbe in širitev mreže javnih domov starejših občanov, se tako berejo kot slabe šale.

---