Zakaj je na evropskih volitvah zmagala SDS

Številke kažejo, da je Janezu Janši na pravkar minule evropske volitve uspelo pripeljati 100.000 podpornikov več kot pred petimi leti. Roberta Goloba bi moralo še najbolj skrbeti glasovanje v izrazito levosredinskem okraju Ljubljana Center.

SLOVENIJA > Slovenska demokratska stranka (SDS) je na minulih evropskih volitvah zmagala v večjem številu okrajev kot leta 2019. To ji je uspelo, četudi je tokrat na volišča prišlo 200.000 ljudi več kot pred petimi leti. Pri analizi teh volitev se zato zastavlja vprašanje: zakaj je SDS uspel boljši rezultat, če naj bi višja udeležba na volitvah načeloma bolj ustrezala strankam leve sredine? Odgovor: ker je Janez Janša uspel mobilizirati velik del svoje volilne baze.

Kje je “stekleni strop” SDS?

Supervolilno leto 2022 je pokazalo, kako globok je bazen volilcev slovenske desnice. Spomladi tega leta je na parlamentarnih volitvah s 70-odstotno udeležbo za SDS in druge stranke desnega pola skupaj glasovalo dobrih 410.000 ljudi. Praktično isto število volilk in volilcev je v drugem krogu predsedniških volitev podprlo Anžeta Logarja. Teh 410.000 glasov zato velja za “stekleni strop” desnice.

Leta 2019 je bila najuspešnejša levosredinska stranka na volitvah SD, ki je zmagala v skoraj 20 okrajih. Letos ni bila prva niti v enem. Še v štirih je leta 2019 slavila LMŠ, a je Gibanju Svoboda letos uspelo ubraniti le enega.

Glasovi za SDS na teh evropskih volitvah so prišli iz tega bazena. Natančneje: za SDS, NSi in SLS je skupaj glasovalo več kot 300.000 ljudi. Od teh je le stranka Mateja Tonina letos prejela manj glasov kot leta 2019. V petih letih jih je izgubila 2000, ki so šli k SDS ali SLS. V vsakem primeru jih je krepko premalo, da bi bili lahko “krivi” za tolikšno rast SDS.

Vse to pomeni, da je na te evropske volitve prišel tudi velik del volilcev desnice, ki so leta 2019 ostali doma. V številkah: od 200.000 dodatnih glasov, ki so se pojavili zdaj, jih je polovico prejela SDS. Vsak drugi dodatni udeleženec je letos obkrožil stranko Janeza Janše. Glavni razlog za zmago SDS je torej intenzivna mobilizacija privržencev, ki jo je večina analitikov in medijev spregledala in je bila posledica dolgotrajne, izrazito ideološke kampanje SDS in verjetno tudi dogajanj znotraj stranke (beri: Logarjeva napoved, da se bo potegoval za njenega predsednika).

Volitve v številkah

> po podatkih državne volilne komisije je na tokratnih evropskih volitvah glasovalo približno 700.000 ljudi. To je dobrih 200.000 več kot leta 2019.

> leta 2019 je za skupno listo SDS in SLS glasovalo 126.500 ljudi. Če odštejemo 24.000 preferenčnih glasov, ki sta jih skupaj prejela tedanja kandidata SLS Franc Bogovič in Franc Kangler, je SDS leta 2019 dejansko dobila le dobrih 100.000 glasov.

> letos je samo SDS prejela skoraj 204.700 glasov, še dodatnih 48.300 pa SLS. Skupaj je torej obe stranki podprlo več kot 253.000 ljudi. To je dvakrat več kot leta 2019.

Pri tem je šlo SDS na roko tudi razpršeno glasovanje na levi sredini. Za Gibanje Svoboda, Vesno, SD, Levico in Zelene Slovenije je na teh evropskih volitvah skupaj glasovalo 312.000 ljudi, torej celo več kot za desni trojček, kjer pa so se glasovi v večji meri zlivali v en “lijak”.

Se SDS res vrača v mesta?

V supervolilnem letu 2022 je SDS praktično izginila iz največjih slovenskih mest. Na lokalnih volitvah v 12 mestnih občinah ni dobila nobenega župana, skupaj pa je osvojila le 53 mandatov v mestnih svetih. To je bilo 30 odstotkov manj kot leta 2010. Na parlamentarnih volitvah je bila poražena v vseh večjih mestih, tudi Anžetu Logarju na predsedniških volitvah ni uspelo osvojiti nobenega večjega urbanega okraja.

Ta slika se je na teh evropskih volitvah vsaj deloma spremenila. SDS je slavila v Celju, Kranju, Slovenj Gradcu in več drugih mestih. Res je, da ji je to v največji meri uspelo na račun dejstva, da je Gibanju Svoboda glasove v teh mestih pobirala Vesna. Toda največji razlog za Golobovo skrb bi moralo biti glasovanje v izrazito levosredinskem okraju Ljubljana Center. Tam je Gibanje Svoboda osvojilo 22 odstotkov glasov, Vesna pa 17. Tako majhne razlike v glasovih obeh strank ni bilo v nobenem drugem mestnem okraju.

Svoboda zmagala v nekdanjih okrajih SD

Tudi za to je možnih več razlag. Zelo verjetno je Vladimir Prebilič v tem okraju še v večji meri pobiral glasove levoliberalnih volilcev, ki so zaradi različnih razlogov nezadovoljni z vlado, koalicijo ali Golobom, zato so vsem trem želeli pustiti sporočilo. Ugibamo tudi lahko, ali mobilizacijska moč ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki velja za odkritega podpornika sedanje koalicije, ni več tako velika, kot je bila pred leti. V istem okraju sta sicer leta 2019 skoraj 40 odstotkov glasov skupaj dobili SD in Levica, zdaj le še 23.

SDS je največ glasov dobila v vseh slovenskih okrajih z izjemo ožjega območja Ljubljane in Maribora, južne Primorske, Krasa, Nove Gorice, Zasavja, Jesenic in Kočevja. V vseh teh okrajih je zmagalo Gibanje Svoboda - razen v Kočevju, kjer je pričakovano slavil tamkajšnji župan Prebilič.

Gre sicer za tradicionalne utrdbe leve sredine, ki sta jih na evropskih volitvah leta 2019 osvojila takratna Lista Marjana Šarca (LMŠ) in SD. Ta stranka je v nedeljo izgubila tako en poslanski mandat kot vse okraje, v katerih je slavila pred petimi leti.

Med zemljevidoma evropskih volitev iz 2019 in 2024 je tudi več drugih razlik. V primerjavi z letom 2019 je SDS zmagala tudi v Velenju, v okraju Laško in v Prekmurju. Velenje je vrsto let veljalo za trdnjavo Socialnih demokratov, a se je to očitno začelo spreminjati z dokončnim finančnim zlomom šaleške energetike. Zimske mesece v občini Velenje, ki jo vodi župan Peter Dermol (SD), so zaznamovali protesti proti visokim cenam ogrevanja. Posamezniki, med drugim tudi nekateri politiki, so za strašenje volilcev v zadnjih mesecih skušali zlorabiti tudi povečano število priseljencev s Kosova in iz Makedonije.

Leta 2019 je SD na evropskih volitvah v Velenju dobila 28 odstotkov glasov, letos pa ob precej višji udeležbi pol manj. Medtem je podpora SDS v okraju Velenje 1 s slabih 23 odstotkov zrasla na dobrih 31.

Presenečenje je tudi zmaga SDS v okraju Laško, od koder prihajata novi predsednik SD Matjaž Han in poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga, ki je bila na seznamu kandidatov za volitve v evropski parlament te stranke na visokem tretjem mestu. Tam je leta 2019 na evropskih volitvah slavil SD, na parlamentarnih volitvah leta 2022 pa ob rekordni udeležbi Gibanje Svoboda.

Toda to se je zdaj spremenilo. SDS je močno izboljšal svoj rezultat izpred petih let. Takrat je skupaj s SLS dobil 25 odstotkov glasov, zdaj pa skoraj 40. Medtem se je odstotek glasov za SD prepolovil.

Prekmurje iz rdečega in modrega v rumeno

Podobna zgodba sta oba murskosoboška okraja. Tudi tam je leta 2019 slavil SD, leta 2022 Gibanje Svoboda, zdaj pa SDS, četudi je bil številka dve na kandidatni listi vladajoče stranke Prekmurec Matej Grah. Toda s Slugo sta prejela le 5700 oziroma 6300 preferenčnih glasov. Vprašanje, zakaj se je Prekmurje obarvalo v rumeno, ima več možnih odgovorov. Gre za žitnico Slovenije, pri čemer je SDS v mesecih pred volitvami s protesti in drugimi aktivnostmi na veliko delal na volilni mobilizaciji kmetov, predvsem na temah “odnosa” države, zelenega prehoda in davčne politike.

Še na eno dejstvo napeljuje volilni dosežek Petra Gregorčiča (SLS) in Zale Tomašič (SDS), ki sta ob precej slabšem izhodišču, kot ga je imel Grah, prejela 32.000 oziroma 27.000 preferenčnih glasov. To je dokaz, da je volilno telo v nedeljo nagradilo kandidate, ki so mesece pred tem intenzivno delali na terenu. Hodili so na prireditve in ljudem stiskali roke, medtem ko so prek družbenih omrežij aktivirali mlajše volilce. To je vnovič pokazalo, da sta na evropskih volitvah še kako pomembna ime in prepoznavnost kandidatov.

---