Iran: Napadi na hutije bodo dodatno destabilizirali regijo
Iz sveta se vrstijo prvi odzivi na ameriške in britanske napade na položaje jemenskih hutijev. Iran je danes to ravnanje označil za kršitev mednarodnega prava, ki bo le še dodatno destabiliziralo regijo. Rusija je medtem že pozvala k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta ZN.
TEHERAN
> Teheran, ki velja za tesnega zaveznika jemenskih upornikov, je pričakovano izrazil neodobravanje nad vojaškimi operacijami zahodnih sil. Iransko zunanje ministrstvo je napade označilo za očitno kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Jemna ter za kršitev mednarodnega prava.
Iran je prepričan, da takšni napadi lahko privedejo le do poslabšanja varnostnih razmer in dodatne destabilizacije regije, navaja iranska tiskovna agencija Irna.
Rusija je v zvezi s četrtkovimi napadi že pozvala k zasedanju VS ZN, ki naj bi potekalo danes dopoldan po krajevnem času v New Yorku. Ko je Varnostni svet nazadnje zasedal na temo hutijev, je sprejel resolucijo, ki upornike poziva k ustavitvi napadov na ladje v Rdečem morju.
Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva v Moskvi Marija Zaharova je v današnjem odzivu napade označila kot še en dokaz, kako ZDA in Združeno kraljestvo izkrivljajo resolucije Varnostnega sveta in zaničujejo mednarodno pravo z namenom zaostritve razmer v regiji.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je opozoril, da napadi na Jemen predstavljajo nesorazmerno uporabo sile. ZDA in Veliko Britanijo je obtoži, da si Rdeče morje želita spremeniti v pokol.
Zveza Nato je v odzivu na napade sporočila, da so bili ti namenjeni zaščiti ladijskega prometa v Rdečem morju in Iran pozvala, naj pritisne na hutije. "Ti udarci so bili obrambni in namenjeni ohranjanju svobode plovbe na eni od najpomembnejših vodnih poti na svetu. Napadi hutijev se morajo končati," je dodal tiskovni predstavnik Nata Dylan White.
Po napadih sta se oglasili še dve preostali stalni članici VS ZN, Francija in Kitajska. Medtem ko je slednja izrazila zaskrbljenost nad razmerami in vse vpletene pozvala k zadržanosti, pa je francosko zunanje ministrstvo krivdo za eskalacijo naprtilo hutijem.
ZDA in Velika Britanija so napade začele minulo noč ob podpori Avstralije, Bahrajna, Kanade in Nizozemske. Te države so skupaj z Dansko, Nemčijo, Novo Zelandijo in Južno Korejo v skupni izjavi izpostavile velik konsenz mednarodne skupnosti glede napadov proti hutijem.
Zapisale so še, da so napade na položaje hutijev izvedli v skladu z neodtujljivo pravico do individualne in kolektivne samoobrambe. "Namen teh ciljno usmerjenih napadov je bil prekiniti in zmanjšati zmogljivosti, ki jih uporabljajo hutiji za ogrožanje svetovne trgovine in življenj mednarodnih pomorščakov na eni od najbolj ključnih vodnih poti na svetu," so poudarili. Zaveznice so še zapisale, da njihov cilj ostaja deeskalacija napetosti in ponovna vzpostavitev stabilnosti v Rdečem morju.
Hutiji trdijo, da ladje napadajo iz solidarnosti s Palestinci, ki trpijo pod izraelsko ofenzivo na območju Gaze.