Po zahtevi ZDA za izročitev aretirali bivšega predsednika Hondurasa
Bivši predsednik Hondurasa Juan Orlando Hernandez, katerega izročitev zaradi domnevnih povezav s tihotapci mamil zahtevajo ZDA, se je v torek predal policiji. Predal se je, potem ko je vrhovni sodnik na podlagi ameriške zahteve odredil njegovo aretacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
TEGUCIGALPA
>
Fotograf AFP je bil priča aretaciji pred Hernandezovim domom v prestolnici Tegucigalpa. Predal se je, potem ko je njegovo hišo od ponedeljka zvečer obkolilo okoli 600 specialcev. Pred tem je vrhovno sodišče določilo sodnika, ki je preučil zahtevo ZDA ter na njeni podlagi izdal nalog za aretacijo, je novinarjem povedal tiskovni predstavnik sodišča Melvin Duarte.
Hernandez je v zvočnem posnetku, ki ga je objavil na Twitterju, izrazil pripravljenost na sodelovanje z domačimi pravosodnimi oblastmi. Dejal je, da se bo soočil s situacijo in se branil.
Predsednik Hondurasa je bil dva zaporedna mandata od januarja 2014 do 27. januarja letos. Po navedbah ameriških oblasti je v trgovini z mamili sodeloval od leta 2004. Newyorški tožilci ga sumijo, da je bil del organizacije, ki je tone kokaina iz Kolumbije in Venezuele pretihotapila v ZDA.
Njegovo aretacijo so ljudje na ulicah proslavili v več mestih, več deset tudi pred njegovim domom.
Čeprav se je sedaj 53-letnik predstavljal kot zaveznik ZDA v vojni proti mamilom, so tihotapci mamil, ki so jih prijeli v ZDA, trdili, da so predsednikovemu notranjemu krogu plačevali podkupnine.
Njegovega domnevnega sodelavca Geovannyja Fuentesa Ramireza so minuli teden v ZDA obsodili na dosmrtni zapor in denarno kazen 151,7 milijona dolarjev zaradi tihotapljenja več ton kokaina v ZDA. To naj bi po navedbah tožilcev storil ob pomoči Hernandeza.
Zaradi tihotapljenja mamil pa so marca lani v ZDA na dosmrtni zapor obsodili Hernandezovega brata, nekdanjega poslanca Tonyja Hernandeza. Na tem sojenju je tožilec trdil, da je takratni predsednik v zameno za zaščito od preprodajalcev mamil prejel milijone dolarjev. Med njimi naj bi bil tudi mehiški mamilarski kralj Joaquin "Chapo" Guzman.
Hernandez obtožbe zanika in trdi, da gre za maščevanje tihotapcev mamil, ki jih je prijela njegova vlada in jih izročila ZDA. Njegov odvetnik vztraja, da ima imuniteto pred sodnim pregonom kot član srednjeameriškega parlamenta Parlacen. Njegov član je postal nekaj ur potem, ko mu je 27. januarja po osmih letih potekel mandat. Na položaju ga je po zmagi na volitvah nasledila levičarska političarka Xiomara Castro.
Trgovina z mamili je težava, ki je povezana z velikimi migracijami iz srednje Amerike v ZDA
Voditelji teh držav naj bi bili povezani z nasilnimi mamilarskimi karteli. Če bi ameriška vlada vložila obtožnico proti Hernandezu ali uvedla sankcije, v Hondurasu ne bi več imela zaveznika, ki bi ji pomagal zajeziti migracijske tokove, opozarjajo analitiki.