Evgen Ban, voditelj oddaje Dobro jutro: po desetih letih spet na malih zaslonih

Kot televizijski voditelj je Evgen Ban nekoč blestel na italijanski televiziji, zdaj je sproščeno voditeljstvo prenesel tudi na slovenske zaslone, natančneje v oddajo Dobro jutro kot član ekipe primorskega studia.



“Sodelovati z ekipo oddaje Dobro jutro je zame pravi užitek,” pravi 
televizijski voditelj Evgen Ban. Foto: osebni arhiv
“Sodelovati z ekipo oddaje Dobro jutro je zame pravi užitek,” pravi televizijski voditelj Evgen Ban. Foto: osebni arhiv

KOPER, KONTOVEL > Evgen Ban je zamejski Slovenec, prihaja iz Kontovela, vasice v zamejstvu s krasnim razgledom na Tržaški zaliv. Delo v medijih je vzljubil že v najstniških letih: “Ko sem bil star 16 let, sem si z dvema prijateljema zamislil 24 ur trajajočo oddajo na Radiu Opčine, komercialni radijski postaji, ki je bila v 80. in 90. letih zelo priljubljena pri nas. To je bil moj prvi večji medijski podvig. Sledila so leta sodelovanja v redakciji oddaje Športel in v drugih oddajah v slovenskem in italijanskem jeziku na Televiziji Koper Capodistria. Želel sem postati voditelj razvedrilnih oddaj. Moje sanje so me po diplomi na tržaški univerzi vodile v Milano. S kančkom sreče sem se zaposlil na Tele Lombardia in Antenna 3, lokalnih televizijskih postajah z visoko gledanostjo v Lombardiji in po celotni severni Italiji.”

Evgen pravi, da so bila to njegova najlepša leta: “Vodil in urejal sem razvedrilne oddaje, posnel dve zgoščenki, pisal pesmi za televizijo in užival v svojem delu. Moj paradni konj je bila takrat skoraj osem ur trajajoča nedeljska oddaja v živo z naslovom Festa in piazza, ki je dosegla visoko gledanost. Več kot 500 tisoč gledalcev iz severne Italije se je takrat zbiralo pred televizijskimi zasloni.” A danes sta televizija in radio le del njegovega življenja. Ob vrnitvi iz Milana se je namreč zaposlil na Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, kjer še danes opravlja tajniško delo.

Evgen Ban je zrasel ob gledanju italijanske televizije in se naužil mediteranskega načina komunikacije.

Italijanski temperament

V slovenski medijski prostor prinaša italijanski temperament in nalezljivo dobro voljo, ko ob petkih prevzame voditeljske vajeti v primorskem studiu oddaje Dobro jutro. Kako mu to uspeva? “Če bi imel čarobno palico, bi svoje življenje spremenil v muzikal, v katerem ljudje plešejo, pojejo in uživajo. V tem svojem fantazijskem svetu sem jaz tisti, ki v zgodbi zapoje najbolj zabavno in energično pesem. Slovenci v Italiji nosimo v sebi dve kulturi. Srce je slovensko, tako kot tudi usta in ušesa, ki izgovarjajo in poslušajo naš prelepi jezik, slovenščino. Glava pa je prežeta tudi z italijansko miselnostjo. To vpliva na moje nastopanje v medijih. Sodelovati z ekipo oddaje Dobro jutro je zame pravi užitek. Ta oddaja zaznamuje mojo vrnitev na televizijo po skoraj desetletnem osebnem televizijskem mrku. Sodelujem tudi s slovenskimi programi Deželnega sedeža RAI za Furlanijo - Julijsko krajino na Radiu Trst A.”

Ženo spoznal na veselici

“Če bi svojo družino moral opisati s tremi besedami, bi rekel, da je zabavna, povezana in tudi malce utrgana. Ženo Tamaro, ki je tudi zamejska Slovenka, sem spoznal na vaški veselici, na kateri sem nastopal s svojim bendom. Takrat je živela v Veroni, kjer je bila zaposlena kot stevardesa na letalih. Pozneje se mi je pridružila v Milanu,” pripoveduje Evgen in pove še, da sta se jima v Milanu rodila tudi otroka Maja in Maxi, ki danes obiskujeta slovenske šole pri nas v zamejstvu: “Maja obiskuje prvi razred jezikovnega liceja F. Prešerna v Trstu, Maximilian pa končuje prvo leto nižje srednje šole. Živimo v hišici v starem vaškem jedru v Kontovelu pri Trstu.”

Evgen izhaja iz zavedne slovenske družine, na tržaški univerzi pa je poleg italijanske literature študiral še zgodovino filma in filmologijo na oddelku za uprizoritvene umetnosti: “Iskal sem intelektualno podlago za kreativno delo v medijih. In tako kot športniki trenirajo na igrišču oziroma v telovadnici, sem jaz treniral oba jezika, italijanščino in slovenščino. V Sloveniji je slovenski jezik nekaj samoumevnega, v zamejstvu pa se je treba zanj boriti in ga vsakodnevno negovati.”


Najbolj brano