Kohezijska politika kot motor trajnostnega razvoja

Eno pomembnejših področij večletnega finančnega okvira Evropske unije po letu 2020, o katerem sem podrobneje pisala v eni od prejšnjih kolumn, je kohezijska politika, ki velja za glavno naložbeno politiko EU in brez katere si današnje povezave sploh ne bi mogli predstavljati. Je pomembno vezivo, ki povezuje države članice, naše skupne vrednote in cilje. Je udejanjanje solidarnosti, ki je eden od temeljev, na katerih je zgrajena EU, zato je v interesu vseh nas, da tako ostane tudi v prihodnje. Kohezijska politika je skratka zgodba o uspehu, ki se je skozi vrsto let dopolnjevala in izboljševala z namenom doseganja največjih koristi za državljanke in državljane. Brez kohezijske politike bi se danes pogovarjali o Evropi dveh hitrosti, o razvitih in privilegiranih zahodnih državah in manj razvitih vzhodnih državah članicah. Zaradi uspešne kohezijske politike EU, ki prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada podpira več sto tisoč projektov po vsej Evropi, lahko govorimo o zmanjšanem neskladju med različnimi regijami. V praksi to pomeni, da so na račun najbolj uspešnih držav članic na voljo dodatna sredstva za manj bogate države članice. Med državami, ki so neto prejemnice in iz evropskega proračuna več prejmejo kot vplačajo, je tudi Slovenija.