Vetrnice! Pa naj stane, kolikor hoče.
Že več kot 20 let se v Sloveniji lomijo kopja na vetrnicah. Investitorji kljub jasno izraženemu nasprotovanju lokalnega prebivalstva ne odstopajo od namer po postavitvi vetrnih polj. Ves čas je predmet njihovih apetitov predvsem Senožeško podolje, država, ki mora povečati delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov, pa je pripravljena te apetite izdatno subvencionirati, pa naj stane, kolikor hoče.
Zdaj se vlada navduševanja lokalnega prebivalstva za vetrnice loteva z bajnimi nadomestili, ki bi Divači - če bi se tam uresničili vsi apetiti po izkoriščanju vetra - prinesla več deset milijonov evrov oziroma več letnih občinskih proračunov. V sežanski proračun bi za načrtovano vetrno polje Griže - Veliko polje kapnilo skoraj 12 milijonov evrov nadomestila. Kljub nasprotovanju občinskih svetov in večine prebivalcev, ki bi jih obkrožile vetrnice, se na Divaškem in Sežanskem najde kdo, ki se mu zdi neumno izpustiti to priložnost iz rok; še posebej zdaj, ko v vladni uredbi piše, da bo občina denar lahko porabila “za opravljanje nalog za zagotavljanje potreb svojih prebivalcev”. Vseh prebivalcev torej, ne le tistih, ki jim bodo pred okni krožile elise in jih bo morda motil infrazvok.
Nepojmljivo je, da skuša vlada podkupiti občine, namesto da bi se končno lotila spodbujanja strokovne razprave o vseh posledicah, ki jih imajo vetrnice za okolje, naravo in ljudi.
Uredba, ki jo je ta teden sprejela vlada, stoji na trhlih temeljih. Že naslednja vlada jo lahko odpravi ali spremeni. Na mestu je tudi vprašanje, zakaj bi morala nadomestilo plačevati država oziroma neposredno državljani s prispevkom za obnovljive vire energije, ne pa investitor, ki si od vetrnic obeta profit.
Upokojeni jedrski fizik dr. Mitja Rosina nam je lani na vprašanje, v kakšnem okolju se vetrnice dejansko izplačajo, odgovoril: “Težko vam odgovorim, kaj pomeni, da se izplačajo. Če gredo na račun prebivalcev nekega območja, so vetrnice tem ljudem ukradle lepše življenje.”
Zaenkrat oziroma še vedno o vetrnicah vemo le to, da so nasprotje vsega, kar si večina domačinov predstavlja pod besedama “lepše življenje”. Na jasne strokovne odgovore, za kakšen učinek bi žrtvovali to življenje, čakamo že več kot 20 let. Nepojmljivo je, da skuša vlada podkupiti občine, namesto da bi se končno lotila spodbujanja strokovne razprave o vseh posledicah, ki jih imajo vetrnice za okolje, naravo in ljudi. Javnost še vedno nima jasnih in prepričljivih odgovorov, ali je vetrni potencial Slovenije primeren in optimalen za pridelavo vetrne energije, ljudje, ki bi živeli okoli velikih vetrnih polj, ne vedo, do kod seže njihov vpliv, prav tako ni celostnega premisleka, kako bi ta polja ob strnjenih naseljih vplivala na demografsko sliko, zeleni turizem, ki ga želijo razvijati kraške in brkinske občine, ter druge vidike življenja.