Slovenija je na Vinitaly v Veroni požela kar nekaj zanimanja, ob vinu tudi z odličnimi oljčnimi olji

V sredo so se zaprla vrata velikega vinskega sejma Vinitaly na sejmišču v Veroni, ki je že 56. povezal vinarje in njihove poslovne partnerje z vsega sveta. V ospredju so bili italijanski vinarji, a sejem stopa na pot internacionalizacije, med razstavljalci je bilo zastopanih 30 držav, blizu 100.000 obiskovalcev pa je prišlo iz kar 140 držav. Tradicionalno je Vinitaly tudi slovenski, z visokim deležem primorskih vinarjev.

Robert Komjanc iz Jazbin stavi na znanje in tradicijo, ki je za vina iz njihove kleti zapisana

Pisanje o vinu in še zlasti omenjanje izstopajočih pridelovalcev vina je sorazmerno mlad žanr, komajda starejši od dveh stoletij. Že res da so vinogradniško-vinarske nasvete delili že antični avtorji naravoslovnih knjig, toda za pionirja med pisci o vinu velja šele francoski vinogradnik in vinski trgovec André Jullien, ki je leta 1816 objavil Topografijo vseh znanih vinogradov, kmalu zatem, leta 1822, pa tudi priročnik za someljeje. Njegov vpliv je bil velik in odmeval je tudi v dežele pod habsburško krono, kjer so začeli vključevati članke o vinu v dnevni in periodični tisk. Tako vemo, da je Antonio Fabris iz Števerjana sodeloval na kmetijski razstavi v Londonu leta 1862 s tremi vzorci rebule in da je bilo vino Florjana Komjanca, prav tako iz Števerjana, izbrano leta 1888 za zastopanje Brd na razstavi ob 40. obletnici kronanja Franca Jožefa na Dunaju.